Tokrat sva se s Francijem odpravila v Kranj.

Ugotovila sva, da je v lepem vremenu Kranj zelo lep, čeprav je majhen.

Obiskala sva tudi Brdo pri Kranju.

In tamkajšne prebivalce.

Seveda sva se počutila kot doma.

Skoraj, pa bi šli na kavo.

Tole je pa maneken dneva.

Vendar je že bil v najboljši družbi.

Zanima me, kako bi bilo živeti kot labod ...

Verjamem, da se je tukaj Tito pošteno oddahnil.

Tudi konje sprehajajo.

Franci je razmišljal.